Kvasovke, alkoholno vrenje

KVASOVKE

Kvasovke so evkariontski enocelični organizmi iz kraljestva gliv. Skupina zajema okrog 1500 znanih vrst, okrog odstotek vseh vrst gliv. Čeprav so enocelični organizmi, so se glive razvile iz večceličnih prednikov. Nekatere vrste imajo sposobnost razvoja večceličnih značilnosti s tvorbo nizov povezanih celic. Kvasovke imajo tipično premer 3-4 µm, vendar med vrstami precej variira in lahko nekatere zrastejo do 40 µm. Večina kvasovk se razmnožuje nespolno z mitozo.

vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kvasovka

ALKOHOLNO VRENJE

UVOD:

Alkoholno vrenje ali alkoholna fermentacija je biološki proces, pri katerem so sladkorji, kot so glukoza, fruktoza in saharoza, pretvorjeni v energijo v obliki adenozin trifosfata (ATP), pri tem pa nastaneta etanol in ogljikov dioksid (CO2) kot presnovna (metabolna) odpadna produkta. Proces poteka kot pri vseh vrstah vrenj v anaerobnih pogojih (tj. v odsotnosti kisika), encime za katalizo procesa pa proizvajajo kvasovke.

Neto reakcija alkoholnega vrenja, pri čemer v vlogi sladkorja nastopa glukoza, je sledeča:{\displaystyle \mathrm {C_{6}H_{12}O_{6}\,+\,2\;ADP\,+\,2\;P_{i}\;\longrightarrow \;2\;C_{2}H_{5}OH\,+\,2\;CO_{2}\,+\,2\;ATP} .}

vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Alkoholno_vrenje

MATERIALI IN METODE

Slika 2: Namestitev posod za vrenje
Slika 1: Računalniška oprema za merjenje temperature
Slika 3: Shematski prikaz priprave za poskus vrenja

Namesto termometra smo uporabili sondo za merjenje temperature, ki smo jo povezali z računalnikom in računalniško opremo LOGGER PRO, ki samodejno izmeri temperaturo vsako uro.

REZULTATI

Fermentacija rumeni muškat
Fermentacija merlot senčna stran
Fermentacija merlot sončna stran

DISKUSIJA

Pri fermentaciji rumenega muškata (Tabela 1) smo za eksperiment uporabili kontrolno skupino, ki je vsebovala grozdni sok, v drugi skupini pa so v soku bile prisotne še aktivne kvasovke. Pri kontrolni skupini je temperatura začela naraščati po 48 urah, medtem ko pri eksperimentalni že po 20 urah. V steklenički s kvasovkami je temperatura dosegla vrh pri 27,5oC, po 90 urah, v steklenički brez kvasovk pa pri 26oC po100 urah. Predvidevamo, da so kvasovke porabile ves sladkor, zato je temperatura začela upadati. Glukoza je hrana za glive kvasovke. Ko kvasovke z encimi razgrajujejo glukozo, dobijo iz nje E. Sklepamo, na podlagi naših rezultatov, da so kvasovke, ki so bile dodane v eksperimentalno posodo pospešile hitrost vrenja. Vendar pa so kvasovke tudi naravno prisotne v grozdnem soku, zato tudi v kontrolni posodi dobimo proces vrenja, vendar počasnejši. To smo tudi pokazali z našim eksperimentom (Tabela 1).

Pri fermentaciji merlota na senčni in na sončni strani ( Tabela 2 in 3) smo nastavili pripravo za poskus vrenja, ampak nismo dobili ustreznih rezultatov, saj se nam je merilec temperature med eksperimentom izklopil. Iz teh rezultatov ne moremo sklepati na aktivnost kvasovk v grozdnem soku.

Za nadaljnje raziskave predlagamo, da včasih ročno preverimo delovanje temperaturnih senzorjev in jih po potrebi ponovno vklopimo.