Razširjenost: 

Kap vinske trte povzroča vrsta gliv, med katerimi je največkrat omenjena gliva Phellinus ignarius. Gliva je pogosto prisotna v primorskih vinogradih. Bolezni so izpostavljene najbolj bujne sorte. Med bujne sorte na Primorskem spadajo predvsem refošk. 

Znaki in vrsta bolezni: 

Po bolezenskih znakih ločimo akutno (klasična kap) in kronično kap (trs boleha več let).  Pri kronični kapi gliva se naseli v prevodni sistem in kasneje povzroči odmiranje dela vinske trte. Najpogosteje se bolezen prenaša preko ran, povzročenih pri rezi. Prenese se lahko tudi preko ran nastalih zaradi pozeb in zmrzali. Ni še popolnoma jasno zakaj se v sistemu prekomerno razvijajo glive, ki kasneje uničijo trs. Kronična oblika kapi vinske trte je pogostejša. Pri njej je običajno prizadet le del trsa. V medžilnem prostoru se na listih pojavijo značilne ožganine. Razvoj bolezni je počasnejši in trsi lahko živijo več let. 

Akutna oblika kapi vinske trte se pojavlja redkeje, praviloma pa se trs v nekaj dneh posuši. Pri nekaterih sortah (malvazija, barbera) lahko znake okužbe opazimo tudi na grozdju, običajno v obliki črnih pik, ki so posledica toksinov, ki jih izločajo glive. Prizadeti grozdi slabo dozorevajo in kasneje povzročajo neprijeten okus vina. Poleg znakov okužbe na listih in grozdju vinske trte, se vidijo znaki kapi vinske trte tudi na deblu in starejšem lesu. Če pri okuženi trti prerežemo deblo, opazimo trhel, temnejše obarvan okužen les. Poškodovan les se širi iz zunanjega roba proti središču debla ali obratno. Obseg trhlega lesa v deblu se postopoma veča, kar je tudi vzrok za kasnejši propad trsa. Pogoji za razvoj bolezni: kap vinske trte se pogosteje izrazi takrat, ko je v zgodnjem poletju obilo padavin., v juliju in avgustu pa nastopi dolgotrajnejše sušno vreme. Ker trsi bujno rastejo in je vlage v tleh premalo, je zaradi delovanja gliv in poškodovanega prevodnega sistema rastline, dotok vode v nadzemni del trsa premajhen. Posledica tega so simptomi kapi vinske trte v akutni ali kronični obliki. 

Možni vzroki za razširitev bolezni: 

• ostra in prezgodnja rez s katero povzročamo velike rane, 
• občutljivost določenih, 
• velika obremenitev trsov, 
• bujnost trsov, 
• vodni stres, 
• prenos bolezni z rezjo.  

Zatiranje: 

Pri preprečevanju bolezni ni posebnih ukrepov, ki bi zagotovo zmanjšali pojav okužbe. 
Možnost okužbe lahko zmanjšamo, če: 

• odstranjujemo odmrle ali okužene trse, 
• ostanke rezi odstranimo in jih sežgemo, 
• trse s simptomi bolezni obvezno označimo in jih režemo posebej,  
• med rezjo večkrat razkužimo orodje,  
• razkužujemo rane, ki nastanejo pri rezi, 
• esene opore, ki bi bile lahko vir okužbe nadomestimo z betonskimi. 

Vir: https://deloindom.delo.si/vrt-in-zivali/okrasni-vrtovi/kap-vinske-trte-vse-vecja-groznja-vinogradom