Lega vinograda

Naravni dejavniki, ki omogočajo uspevanje vinske trte, so podnebje, tla in lega. Velika raznolikost leg v naših razmerah bistveno vpliva na količino in kakovost vin, ter na njihov karakter, poleg tega pa omogoča pridelavo široke palete vin. Nekateri to premalo upoštevajo in sadijo trto na zanjo manj primerne lege, kar se kaže v slabši kakovosti vina, predvsem v manj ugodnih letih.

Na podlagi mikroklimatskih in talnih razmer na določeni legi se odločimo za tako izbiro sorte, podlage, gojitvene oblike in načina oskrbe tal (obdelava, ozelenitev), ki bodo ob ustreznem kletarjenju zagotavljali kakovostno vino. S še tako dobrim kletarjenjem ne moremo dobiti kakovostnega vina, če grozdje ni zdravo in dozorelo, prav tako tudi najbolj kakovostno grozdje ob slabem kletarjenju ni zagotovilo za dobro vino.

Prav tako je od razmer na posamezni legi odvisen pojav bolezni in škodljivcev. Vrhunskih vinogradnih leg je v Sloveniji sorazmerno malo, zato moramo te kar se da izkoristiti in ob tem upoštevati tudi zahteve in lastnosti sort in podlag. Pri izbiri primerne lege je treba preučiti nadmorsko višino, nagnjenost terena, izpostavljenost soncu, bližino večjih vodnih gmot (morje, jezera, reke), geografsko širino itd.

Mikroklima vinogradnih leg

Vinska trta je večletna rastlina, ki ima določene zahteve. Rastišče mora biti dobro osvetljeno, toplo, vlažno ter zračno. Prav zato je v naših razmerah izbira lege zelo pomembna. Eden od odločilnih meril za izbiro lege, primerne za vinograd v naših razmerah, je količina toplote na čisto določeni legi, proti jugu pa ta izgublja pomen.

Dozorevanje lesa in odpadanje listov

Obenem z grozdjem zorijo tudi mladike, ki so v začetku zelene, pozneje pa od osnove proti vrhu spreminjajo barvo od zelene do rdečkastorjave in rumenkastosive, pozno jeseni pa postanejo rumene, rdeče ali rjavovijolične. Grozdje zgodnjih sort dozori prej kot les, pri srednje poznih je to skoraj sočasno, pri poznih sortah pa se lahko zgodi, da les ne dozori popolnoma.

Preden listi odpadejo, spremenijo barvo iz zelene v rumeno ali rdečo in v tem času oddajajo zadnje asimilate. Listi odpadejo v novembru, razen če jih že prej ne poškoduje peronospora ali zgodnji jesenski mraz. V tem primeru les slabo dozori, kar ima neugodne posledice v naslednjem letu. Od zrelosti mladik je odvisna tudi njihova odpornost na mraz in uspeh pri vegetativnem razmnoževanju vinske trte s cepljenjem. Prezgodnje odpadanje listov, še posebno pri mladih trtah v trsnici ali prvo leto v vinograda, vpliva na slabo založenost z rezervno hrano in zato take trte jeseni pozebejo že ob nekoliko večjem padcu temperature (-5 do -10 °C).

Zimsko mirovanje

Zimsko mirovanje vinske trte se v naših razmerah začne v novembra z odpadanjem listov in traja do aprila, ko začne trta ponovno brsteti. Mirovanje je posledica notranjih in zunanjih dejavnikov. To mirovanje je samo relativno. Korenine pozimi ne mirujejo, če so vremenske razmere ugodne za njihov razvoj. Pomembna je zlasti dovolj visoka temperatura tal. Tako korenine prisilno mirujejo.

Odpornost na mraz

Med zimskim mirovanjem lesa se posamezni življenjski procesi nadaljujejo. Vsebnost vode v enoletnem lesu se na začetku mirovanja oziroma na koncu rastne dobe zmanjša na okrog 50 %. Glede na dozorelost lesa, sorte in fazo zimskega mirovanja prenese evropska trta zimski mraz do -20 °C ali celo nižje. Odpornost lesa na mraz je odvisna od podnebnih razmer. Največ škroba v rozgah je po odpadanju listov v začetku novembra, ko se ga del ob padcu temperature pod 5 °C spremeni v sladkor. Ta proces poveča odpornost trte na nizke temperature. V decembru in januarju dosežen maksimum sladkorja in povečana koncentracija celičnega soka obvarujeta trto pred poškodbami zaradi nizkih temperatur. Največja raven odpornosti na mraz je dosežena prav v teh dveh mesecih. Z nizanjem temperature v tem času se povečuje pretvorba škroba v sladkor. Proti koncu februarja, ko se temperatura zviša, se sladkor ponovno pretvori v škrob.

Sončno sevanje

Mikroklima posamezne lege je odvisna od njene izpostavljenosti sončnemu sevanju. Večina energije, ki pade na tla in liste, se spremeni v toploto, manjši del pa se odbije v ozračje. Odboj žarkov je večji na svetlejših tleh, na temnih pa se večina teh spremeni v toploto. Del te toplote se sprosti v nadzemno plast zraka, del pa se prenese v tla. Na isti geografski širini so toplejše tiste lege, ki imajo večji nagib. Proti soncu nagnjena južna lega zagotavlja vinski trti dodatno svetlobo in toploto, ki jih v ravnini na isti geografski širini ne bi bila deležna.

Nadmorska višina

Nadmorska višina je v naših razmerah zelo pomembna, saj vpliva predvsem na toploto in padavine. Na vsakih 100 m nadmorske višine se srednja letna temperatura zniža za 0,5 do 0,6 °C. Lege na večji nadmorski višini so običajno tudi bolj vetrovne. Posledica tega je lahko poznejše brstenje in cvetenje ter krajši čas za razvoj jagod in dozorevanje grozdja. Čeprav je sončno sevanje na takih legah nekoliko bolj intenzivno, to ne nadomesti energije za hitrejši razvoj trte. Prednost takih leg je, da imajo v jesenskem času manj megle in nekaj več sončnih ur, tako da trta lahko nadomesti zaostanek v dozorevanju grozdja.

Veter

Vpliv vetra je predvsem mehaničen. Močan veter lomi mladike in povzroča škodo, zato je izbira gojitvene oblike na takih legah še toliko pomembnejša. Mladike je treba zelo zgodaj privezati. Vetrovi z manj vlage so lahko koristni, saj je zaradi njih manj vlage v zraku in na listih, tako pa se manjša možnost za razvoj peronospore in drugih bolezni. Lahen in zmeren vetrič ugodno vpliva na presnovo trte. Vlažni vetrovi lahko pospešijo razvoj sive grozdne plesni, zlasti v času zorenja grozdja. Veter ima pozitiven učinek predvsem spomladi, ko premeša zračne mase tako, da se hladen zrak ne zadržuje pri teh in na trti ne nastanejo poškodbe zaradi mraza.

Mraz

Trta je med brstenjem zelo občutljiva za pozen spomladanski mraz, pozebe že pri najmanjši slani. Pozne spomladanske pozebe uničijo nežne mladike. Pridelek je bistveno manjši na mladikah, ki se po mrazu razvijejo iz sobrstov, celoten pridelek pa je uničen takrat, ko pozebejo tudi sobrsti. Odbrane vinogradne lege so v mnogih primerih posledica spomladanskih slan v preteklih desetletjih. Kraji s pogosto spomladansko pozebo onemogočajo gospodarno vinogradništvo. Proti spomladanskim pozebam poznamo tudi nekaj neposrednih ukrepov, kot so dimljenje, ogrevanje z ognjem, pečicami ali ventilatorji, s škropljenjem ali z daljšim oroševanjem. Trta lahko pozebe tudi jeseni in med zimskim mirovanjem, še posebno če je les slabo dozorel. To se pokaze spomladi, ko trta slabo brsti.

Drugi mikroklimatski vplivi

V večjih vodnih gmotah se poleti nakopiči več toplote kot na kopnem. Voda čez dan sprejme veliko toplote in jo ponoči počasi sprošča. Velike vodne površine torej blažijo dnevna in tudi letna toplotna nihanja, kar ugodno vpliva na razvoj vinske trte in kakovost grozdja.

Podobno kot velike vodne gmote tudi gozdovi blažijo ostre zime in hudo vročino. Gozdni pas lahko zaščiti trto pred močnejšimi vetrovi, vendar gozdovi ne smejo biti preblizu vinogradov, ker zmanjšujejo zračnost lege. V naših severnih območjih je večina vinogradov na bolj ali manj strmih pobočjih.

Na teh legah je pridelava grozdja omejena tudi zaradi neugodnih temperatur. Na višjih legah trta pozneje brsti in cveti, zato ostane premalo časa za razvoj grozdja. To je posledica manjše vsote aktivnih temperatur.

Toči izpostavljene lege niso primerne za vinogradništvo, saj ta povzroči veliko škode na vseh organih trte. Ob močnejši toči, ko je večina mladik poškodovanih, se škoda pozna še v naslednjih dveh ali treh letih. Zato se takrat močno zmanjša pridelek in  tudi kakovost grozdja.

---

vir: VRŠIČ S. in LEŠNIK M.: Vinogradništvo. Ljubljana: Kmečki glas, 2001.