Izvor sorte:

Izvor trte je neznan, nekateri domnevajo, da je domovina šipona južna Italija drugi, da je okolica Srema, Slovaška, Madžarska, oziroma črnomorska regija. 

vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0ipon, 17. 1. 2023

Kje jo sadijo:

Ne sme se saditi na nizkih in mrazu izpostavljenih legah. Dobro uspeva v Ljutomersko-ormoških goricah, Halozah in Radgonsko-kapelskih goricah. Razširjen je povsod v podravskem vinorodnem rajonu. 

vir: Colnarič J., Vrabl S., 1975

Prednosti in slabosti:

Ni odporna nizke temperature in mraz. Ne uspeva na težjih mokrih tleh. Oplodi se slabše- veliko drobnih in slabo razvitih jagod- Velika rodnost kljub sami oploditvi. Proti boleznim je srednje odporna. Nagnjena h gnitju. Sorta rodi veliko in redno 

vir: Colnarič J., Vrabl S., 1975 

Občutljivost in bolezni:

Najpogostejša bolezen, ki se pojavlja pri Šiponu je Črna pegavost.

vir: https://www.ivr.si/skodljivec/crna-pegavost/, 17. 1. 2023

Čas zorenja:

Šipon sodi med sorte, ki najbolj pozno dozorijo. 

vir: Colnarič J., Vrabl S., 1975 

Posebnosti in zanimivosti sorte:

Legenda pravi, da je sorta šipon dobila ime med francosko zasedbo v začetku 18. stoletja. Francozi so poskušali vino in momljali: »C’est si bon, si bon …” (»To je tako dobro), kar so domačini slišali kot šipon … Pridelujemo kot suho vino 

vir: Colnarič J., Vrabl S., 1975 

Posebnosti in zanimivosti vina:

Znano že Rimljanom. Je rumeno zelenkaste barve 

vir: Colnarič J., Vrabl S., 1975 

Sladkost s hrano:

Šipon se najbolj prilega k sladicam, še posebej k prleški gibanici. Bela vina kot so na primer Šipon, se odlično družijo z ribjimi jedmi, zelenjavnimi jedmi in toplimi predjedmi s pridihom italijanske kulinarike (testenine, ravioli, njoki …) 

vir: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/napotki-za-spajanje-vina-in-hrane/, 17. 1. 2023